O meni

Sem Urška. Začela sem v 2000-ih s snetim pokrovom ohišja: sestavljala sem računalnike, jih razstavljala in spet sestavljala, dokler nisem vedela, čemu služi vsak del. Potem je prišel Python, najprej majhne skripte, potem take, ki so namesto mene opravile domača opravila.

Kasneje sem se lotila sistemske administracije, potem Dockerja in Kubernetesa, in tam sem ostala. Infrastruktura in avtomatizacija sta moja prava strast: mašinerija, ki brni ob treh zjutraj, ko vsi spijo, in je nihče ne opazi, dokler se ne pokvari. Rada jo gradim tako, da teče, ko ne gledam, in da naslednji človek lahko prebere, kako deluje.

Umetnost je bila vedno zraven. Zaradi nje sem pristala v tisku: uredniško oblikovanje, infografike ter prelom knjig in stripov. To poglavje je moj način dela oblikovalo bolj kot katero koli drugo in hranim ga blizu. Tisk še vedno sprejemam, ker stran in strežnik zahtevata isto: potrpežljivost, natančnost in nekoga, ki si vzame čas.

somniabunt v latinščini pomeni »sanjali bodo«. Stroji prevzamejo nočno izmeno, da imajo ljudje čas za ustvarjanje.